Endometrioza

Endometrioza se razvije, ko se majhni koščki tkiva iz notranje maternične sluznice (imenovane endometrij) premaknejo navzgor po jajcevodih in se namestijo v in okoli organov, ki se nahajajo v trebušni votlini, vključno z jajčniki, jajcevodi, danko ter mehurjem.

Nekatere ženske jo čutijo kot hude menstrualne krče, kronične bolečine v križu ali medenici, bolečine med spolnim odnosom ali boleče uriniranje med menstruacijo, nekatere pa se je ne zavedajo, dokler zdravnik ne postavi diagnoze. Dokončna diagnoza endometrioze se postavi z laparoskopijo, metodo, kjer se s posebno kamero pregleda notranjost trebušne votline ter rodil.

Vzroki za pojav endometrioze so še vedno neznani, najverjetneje pa gre za kombinacijo različnih dejavnikov:

• endometrioza je v določeni meri gensko določena, saj se pogosto pojavlja v družini
• vpliv estrogena; presežek estrogena vzpodbuja pojav endometrioze
• progesteron je ključen hormon, ki se večinoma proizvaja v jajčnikih. Nujno potreben je za ugnezditev oplojenega jajčeca v maternici ter vzdrževanje nosečnosti; endometrioza se lahko pojavi zaradi slabega odziva endometrija na progesteron (v tem primeru govorimo o odpornosti na progesteron)
• imunski sistem ne uniči tkiva endometrija, ki lahko tako raste izven maternice
• vpliv okolja (kemikalije itd.)

Vzroki za pojav so neznani, zato tudi niso na voljo zdravila za zdravljenje endometrioze. Zdravljenje endometrioze tako poteka operativno oz. s hormonskimi terapijami. V primeru operativnega posega se najpogosteje uporabi laparoskopska operacija, kjer se odstrani odvečno tkivo. Kratkoročno se sicer s tem pogosto zmanjša bolečina, vendar pa se na ta način rešuje posledice in ne vzroke. V primeru hormonske terapije se s hormoni vpliva na delovanje jajčnikov, da le-ti ne proizvajajo hormonov, s čimer se prepreči ovulacijo in upočasni rast endometrija. Priporoča se tudi nosečnost, saj naredi daljši premor v menstrualnem ciklu, vendar pa je prav zaradi endometrioze zanositev otežena.

Naravno zdravljenje endometrioze se v zadnjem času čedalje bolj uporablja prav zaradi dobrih rezultatov ter organizmu prijaznejših metod. Pomemben element je vsekakor sprememba prehranskih navad in bolj zdrav način življenja, pri čemer se zaužije čim manj sladkorjev ter izogiba hrani, bogati s hidrati. Tovrstna hrana namreč posledično vpliva na hormonsko stanje v telesu, kar je eden izmed pomembnih vzrokov za pojav endometrioze. Poleg tega se svetuje:

• uživanje zelenjave, ki je bogata s hranili (brokoli, zelje, ohrovt itd.) in pozitivno vpliva na hormonsko ravnovesje in pomaga izločati s telesa estrogen
• izogibanje rdečemu mesu in hrani, kjer so lahko prisotni rastni hormoni
• redno uživanje beljakovin
• vzdrževanje primerne telesne teže (maščoba v telesu namreč vpliva na proizvodno estrogena)
• uživanje vitaminov in mineralov (predvsem kalcij in magnezij)
• uživanje omega 3 maščob
• izogibanje shranjevanju hrane v plastičnih posodah, uporaba steklenih posod

Kot uspešen način zdravljenja endometrioze se uporablja tudi akupunktura. Prav tako je za zdravljenje endometrioze pomembno izogibanje stresu ter dobro splošno čustveno počutje. Raziskave kažejo na velik vpliv stresa na zdravstveno stanje posameznika.

Vsekakor svetujemo, da najprej pričnete z naravnim zdravljenjem endometrioze.

Neprehodni jajcevodi

V primeru normalnih jajcevodov po njih potuje jajčna celica, ki se sproti iz jajčnika. Prav tako po jajcevodu potujejo spermiji, ko pa je jajčna celica oplojena, jajcevod omogoči prenos le-te do maternične votline. Lahko se zgodi, da so jajcevodi delno oz. popolno neprehodni, kar povzroči neplodnost.

Policistični jajčniki

Policistični jajčniki predstavljajo enega izmed najpogostejših vzrokov za neplodnost. Pri sindormu policističnih jajčnikov namreč pride do pojava številnih drobnih cist (drobni folikli z nezrelimi celicami), ki ne rastejo in ovulirajo, temveč proizvajajo prekomerne količine moških hormonov, kise izločajo v kri. Prevelika količina moških hormonov vpliva na hormonsko ravnovesje in posledično na neplodnost ženske. Zanositev v primeru policističnih jajčnikov je oteženo ker:

• ženske pogosto nimajo ovulacije
• ženske imajo pogosto neredne cikle
• v primeru, da pride do ovulacije in se jajčece sprosti, endometrij (notranja maternična sluznica) morda ne bo pripravljen na vzdrževanje nosečnosti

Zdravljenje sindroma policističnih jajčnikov je usmerjeno v vzpostavitev ovulacij z zdravili (Klomifen oz. Letrozol), v primeru neuspešnosti pa sindrom zdravi z operativnim postopkom, kjer se v jajčnik naredi več manjših luknjic.

Tako kot pri endometriozi se tudi v primeru sindroma policističnih jajčnikov svetuje zdravljenje po naravni poti (zdravila imajo namreč lahko stranske učinke). Ker gre za hormonsko neravnovesje, je tudi tu ključna zdrava prehrana. Omejiti je potrebno vnos ogljikovih hidratov in uživati čim manj sladkorja, bele moke, belega riža, krompirja ter druge predelane hrane. Pomemben je aktiven in zdrav način življenja in vzdrževanje ustrezne telesne teže. Debelost je zelo pogosto povezana s sindromom policističnih jajčnikov in večjo ravno estrogena. Svetuje se jemanje vitamina B, folne kisline, vitamina C, D in E ter mineralov, kot so krom, magnezij in mangan.

Tako kot pri endometriozi je tudi pri zdravljenju sindroma policističnih jajčnikov pomembno izogibanje stresu ter splošno dobro počutje.

Starost

Vpliv starosti na žensko plodnost je čedalje pomembnejši, saj se ženske za materinstvo odločajo čedalje kasneje. Najbolj plodno obdobje ženske je od 20. do 30. leta starosti, po 30. letu pa plodnost začne upadati, predvsem po 35. letu starosti. 30-letna ženska ima vsak mesec 20 odstotkov možnost zanositve, kar pomeni, da med stotimi ženskami v enem ciklu v povprečju zanosi 20 žensk. Ko ženska dopolni 40 let, je verjetnost le še 5 odstotna. Za razliko od moškega, ki sproti proizvaja spermije, ima ženska že v naprej določeno število foliklov v jajčnikih. Število foliklov ob rojstvu je približno 1 milijon, do pubertete se jih ohrani 300.000, od vseh preostalih pa jih bo do menopavze ovuliralo le približno 300.

S starostjo se zmanjšuje tudi kvaliteta jajčec in sicer predvsem po 35. letu starosti, kar lahko povzroči večjo verjetnost splavitve. Kvaliteta jajčeca se kaže predvsem v številu kromosomov ob oploditvi. Normalno jajčece ima 23 kromosomov, to število pa je lahko višje oz. nižje. Ob združitvi s spermijem je skupno število kromosomov 46. V primeru, da število kromosomov ni 46, zarodek ponavadi ne preživi oz. pride do splavitve. Prav tako je možen pojav Downovega sindroma, ki se odraža v dodatnem kromosomu 21.

Ostali dejavniki so:

- razvojne nepravilnosti maternice,

- miomi,

- spolno prenosljive bolezni, sistemske bolezni (sladkorna bolezen, obolenja ščitnice),

- zdravila (antidepresivi, steroidi).